1 Kings 22

22. Poglavje

1In tri leta so bivali v miru, da ni bilo vojske med Sirijo in Izraelom. 2In zgodi se v tretjem letu, da pride Josafat, kralj Judov, doli h kralju Izraelovemu. 3In reče kralj Izraelov služabnikom svojim: Ne veste li, da je Ramot v Gileadu naš? In mi mirujemo in ga ne vzamemo iz roke sirskega kralja? 4In reče Josafatu: Pojdeš li z menoj v boj proti Ramotu v Gileadu? Josafat odgovori kralju Izraelovemu: Bodem naj kakor ti, ljudstvo moje kakor ljudstvo tvoje, konji moji kakor konji tvoji! 5Še reče Josafat kralju Izraelovemu: Vprašaj, prosim, danes besedo Gospodovo! 6Tedaj skliče kralj Izraelov proroke, okoli štiristo mož, pa jih vpraša: Naj li grem v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj to opustim? Odgovore: Pojdi gori, in Gospod ga da v roko kraljevo! 7Josafat pa reče: Ni li sicer nobenega Gospodovega proroka tu, da bi ga povprašali? 8In kralj Izraelov reče Josafatu: Še en mož je, po katerem moremo vprašati Gospoda, Mihaj, sin Imlov; ali jaz ga sovražim, zakaj ne prorokuje mi dobrega, nego zgolj hudo. Josafat reče: Ne govóri tako, kralj! 9Tedaj pokliče kralj Izraelov enega dvornika in veli: Hitro pripelji sem Mihaja, sina Imlovega! 10Kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, pa sta sedela vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena, na trgu pri vhodu v vrata Samarije, in vsi proroki so prorokovali pred njima. 11In Zedekija, sin Kenaanov, si je naredil železne rogove in govoril: Tako pravi Gospod: S temi boš bodel Sirce, dokler jih celo ne zatareš! 12Tudi vsi proroki so prorokovali tako in govorili: Pojdi proti Ramotu v Gileadu in srečno hodi, in Gospod ga da kralju v roko! 13Sel pa, ki je šel poklicat Mihaja, mu govori in reče: Glej vendar: besede prorokov oznanjajo soglasno kralju dobro; bodi torej beseda tvoja kakor beseda enega izmed njih, in govóri dobro! 14In Mihaj reče: Kakor res živi Gospod, kar mi poreče Gospod, bom govoril. 15In ko pride h kralju, mu reče kralj: Mihaj, ali naj gremo v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj opustimo? Odgovori: Pojdi in srečno hodi! Gospod ga da kralju v roko. 16Kralj mu pa veli: Kolikokrat mi te je rotiti, da mi ne govoriš ničesar nego resnico v imenu Gospodovem? 17In reče: Videl sem vse Izraelce razkropljene po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja; in Gospod je dejal: Ti nimajo gospodarja! Vsak naj se vrne domov v miru! 18Nato reče kralj Izraelov Josafatu: Nisem ti li rekel, da mi ne prorokuje nič dobrega, nego zgolj hudo? 19On reče: Zatorej čuj besedo Gospodovo! Videl sem Gospoda, da sedi na prestolu svojem, in vso vojsko nebeško, da mu stoji ob desnici in ob levici. 20In Gospod je vprašal: Kdo premoti Ahaba, da bi šel gori in padel pri Ramotu v Gileadu? In ta je rekel to in drugi je rekel ono. 21Tedaj pride duh in se postavi pred Gospoda in reče: Jaz ga premotim! 22In Gospod ga vpraša: S čim? Odgovori: Pojdem tja in bodem lažniv duh v ustih vseh prorokov njegovih. In veli: Ti ga premotiš in se ti posreči. Pojdi tja in stóri tako! 23Sedaj torej glej, Gospod je dal lažnivega duha v usta vseh teh prorokov tvojih, a Gospod je govoril hudo zoper tebe! 24Tedaj pristopi Zedekija, sin Kenaanov, in udari Mihaja v lice in reče: Kod je šel duh Gospodov od mene, da s tabo govori? 25Mihaj odvrne: Glej, videl boš tisti dan, ko boš hodil iz hrama v hram, da se skriješ! 26Kralj Izraelov pa veli: Vzemi Mihaja in ga pelji nazaj k Amonu, mestnemu poglavarju, in k Joasu, sinu kraljevemu, 27pa reci: Tako pravi kralj: Denita tega moža v ječo in živita ga s kruhom bridkosti in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru! 28A Mihaj reče: Ako se vrneš v miru, ni govoril po meni Gospod! Še reče: Čujte, vsi ljudje! 29Nato sta šla kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, gori proti Ramotu v Gileadu. 30In kralj Izraelov reče Josafatu: Jaz pojdem preoblečen v boj, ti pa obleci svoja oblačila! Preobleče se torej kralj Izraelov in gre v boj. 31Kralj sirski pa je zapovedal dvaintridesetim poveljnikom svojih voz, rekoč: Ne bojujte se zoper male, ne zoper velike, ampak zgolj zoper kralja Izraelovega! 32Ko torej vidijo poveljniki vozov Josafata, reko: Gotovo je on kralj Izraelov! In zaženo se bojevat zoper njega; in zavpije Josafat. 33Ko pa vidijo poveljniki voz, da ni kralj Izraelov, se obrnejo od njega. 34Neki mož pa slučajno napne lok in ustreli kralja Izraelovega med stike v oklepu. Tedaj veli svojemu vozniku: Obrni voz in pelji me z bojišča, kajti hudo sem ranjen. 35A bitka se je razvnela tisti dan, in kralj je moral stati na vozu Sircem nasproti, in zvečer je umrl; in kri je tekla iz rane na dno voza. 36In ko je solnce zahajalo, je šel klic po taborišču: Vsak pojdi v mesto svoje in v kraj svoj, 37ker kralj je mrtev! In pripeljali so ga v Samarijo in pokopali v Samariji. 38In ko so omivali voz pri samarijskem ribniku, so lizali psi kri njegovo in nečistnice so se omivale ž njo po besedi Gospodovi, ki jo je bil govoril. 39In druge zgodbe Ahabove in vse, kar je storil, in slonokoščena hiša, ki jo je postavil, in vsa mesta, ki jih je sezidal, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih? 40Tako je legel Ahab k očetom svojim, in Ahazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem. 41In Josafat, sin Asov, je zakraljeval nad Judom v četrtem letu Ahaba, kralja Izraelovega. 42Josafat pa je bil petintrideset let star, ko je zakraljeval, in vladal je petindvajset let v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Azuba, hči Silhijeva. 43In hodil je po vsej poti Asa, očeta svojega; ni se ganil od nje in je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih. 44Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah. 45In Josafat je imel mir s kraljem Izraelovim. 46Druge pa zgodbe Josafatove in hrabrost njegova, ki jo je dokazal, in kako se je bojeval, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih? 47On je tudi spravil iz dežele ostanke nečistoti posvečenih moških, ki so preostali v dneh Asa, očeta njegovega. 48V Edomu pa ni bilo kralja, namestnik je vladal. 49In Josafat je napravil tarske ladje, ki naj bi šle v Ofir po zlato; a niso šle, ker so se razbile v Ezion-geberju. 50Tedaj je rekel Ahazija, sin Ahabov, Josafatu: Peljejo naj se hlapci moji na ladjah s hlapci tvojimi! A Josafat ni hotel. 51In Josafat je legel k očetom svojim, in pokopali so ga pri očetih njegovih v mestu Davida, očeta njegovega. In Joram, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem. 52Ahazija, sin Ahabov, je zakraljeval nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Josafata, kralja Judovega, in je vladal Izraelu dve leti 53in delal, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, hodeč po poti očeta svojega in po poti matere svoje in po poti Jeroboama, sinu Nebatovega, ki je zapeljeval Izraela v greh. In služil je Baalu in se mu poklanjal in dražil v jezo Gospoda, Boga Izraelovega, po vsem, kakor je bil delal oče njegov.